Lampelina

Tezko, ampak gre. In kako to zgleda? Zjutraj me dragi oblozi z najmlajso, ki se na vsak nacin hoce iztrgat iz mojih rok, kar pa seveda ne smem dopustit, sicer dobimo luzico… aja, polek tega renci, laja… ni kaj, iz te male Athlon bo zrasel pravi cuvaj… no, z drugo roko moram odganjat dobermanko Ram, ki sili na posteljo (jah, normalno, da se ji v 2h dneh odkar jo imamo se ne da dopovedat, da je postelja fej in fuj in da gor ne sme)… sicer ima Ram komaj 3 mesece, ampak je proti ostalima dvema pravi konj in s tem preganjanje stran od postelje se 2x tezje…

No to je bil zacetek, za dobro jutro. Se vedno smo v spalnici (cimprej mormo nabavit ta visoko postlo-pograd po domace). Recimo, da se je dragi ze oblekel… no, zdaj je treba pa vse te 3 srote se ven spravit (pa upostevat, da ta mlajsi 2 ne smeta po stopnicah)… in da dragega caka se tiger (nas muc), ki mu skoci za vrat cim se odprejo vrata od spalnice… no, zdaj je treba ta mlajsi 2 prenest ven, hkrati pazit, da muc ne pobegne ven in da ta starejsa pocaka na ukaz za ven…

Jp, pestro je pri nas zadnje dni… se posebej za dragega… res svaka mu cast, meni bi se utrgal vsak dan tkole vstajat¹ … ampak takle je zelel in takle ima(mo)… no, dolgcas nam definitivno ni in ceprav tale pesjak ni bil ravno moj zivljenjski masterplan jih mam rada vse po vrsti… cukri so!

1. jaz grem namrec nazaj spat, ko “oddam” ta najmlajso iz rok in pobrisem kako luzo [back]